Sajenje fižola – podobnosti in razlike med visokim in nizkim fižolom

Sajenje fižola in njegova pridelava je, glede na dokazane krositi stročnic, med vrtičkarji precej razširjeno. Poznamo več vrst fižola, v osnovi se moramo najprej odločiti za visok ali nizek fižol.

Visoki fižol se sadi od meseca maja do sredine junija, medtem ko sajenje nizkega fižola opravljamo prej-od konca aprila dalje. Nizek fižol sadimo neposredno na gredice, na razdalji 10 do 15 cm. Nizek fižol za rast ne potrebuje opore, medtem ko visoki fižol sadimo tako brez opore, kot ob lesen opori in vrvici.Za sajenje fižola (visokega) je pomembno, da mu pustimo nekoliko več prostora (v gredicah sadimo od 5 do 7 semen, nova semena so oddaljena 80cm in 20cm od opore). Preden jim dodamo oporo, jim pustimo, da se najprej ovijejo okrog samih sebe. Oporo visokemu fižolu daje lesene palice, lahko pa tudi vrvico. Fižolu namestimo oporo v višini vsaj 150cm. Nizek fižol raste brez opore in v višino zraste do 45 cm, tudi sadilna razdalja je precej manjša, sadimo jih 15-20cm narazen.

Za sajenje fižola, tako visokega kot nizkega, je pomembna pravilna priprava tal. Tu je zelo učinkovito sredstvo organski Neem cake, ki ima poleg izobilja organske mase tudi insekticidne lastnosti in deluje proti mravljam in ušem na fižolu. Neem cake se v začetku sezone uporablja kot razkuževanje po celi zemlji, med sezono pa 1x mesečno pol žličke pod vsako sadiko fižola za učinkovit boj proti listnim ušem, polžem in mravljam.

Pri sajenju fižola je pomembno tudi kaljenje semen, ki jih pripravimo še pred sajenjem. Gre za namakanje semen pred sajenjem za dve uri v mešanico kelp tonica in vode, s čimer poskrbimo za veliko dozo mikrohranil in aminokislin, ki poleg močnega koreninskega sistema zagotovijo vse pogoje za zdravo rastlino. V poletnem času je ob suši in vročini fižol potrebno obilneje zalivati, saj voda do korenin zaradi goste listne mase sploh ne pride, zato se v tem času svetuje poleg škropljenja tudi zalivanje z ekološko algo Kelp.