Obstajajo bolezni, za katere imamo zdravila in se jih lahko popolnoma ozdravi, potem pa so take bolezni, kjer popolna ozdravitev ni mogoča. Demenca na žalost spada v drugo skupino. Zanjo še ne poznamo oblike zdravljenja, ki bi demenco popolnoma ozdravilo. Imamo pa že več informacij o demenci, kot smo jih imeli pred nekaj desetletji in s pomočjo njih se lahko osredotočimo na lajšanje in upočasnjevanje poteka bolezni. Demenco se najpogosteje povezuje s pozabljivostjo in slabšim spominom, kar res spada med glavne simptome bolezni. V nadaljevanju si preberite, kako demenco prepoznati in kaj lahko storite, da čim dalje zavirate stopnjevanje simptomov.
Kaj je demenca?
Demenca je bolezen, ki spada v skupino nevrodegenerativnih bolezni. To pomeni, da začnejo živčne celice v možganih postopoma odmirati. Zaradi tega demenca ves čas napreduje in se razvija. Ker je lahko čas med razvijanjem simptomov daljši, je včasih diagnoza pozna in šele takrat, ko so simptomi že precej razviti.
Pogost razlog za pozno diagnozo demence so neočitni prvi simptomi. Ker demenca najpogosteje prizadene starejšo populacijo, se lahko pozabljivost ali neorientiranost pripiše starosti, saj to ni nenavadno za starejše ljudi. Vendar pa je treba spremljati tudi na videz nepomembne simptome in njihovo napredovanje. Če se pojavijo simptomi, kot je manj logično razmišljanje in razumevanje, težave z govorom, slabše učne sposobnosti ali katerekoli druge kognitivne spremembe, je smiselno poiskati pomoč zdravnika.
Poznane vrste demenc
Ko govorimo o demenci, se ne govori le o eni bolezni, vendar je to izraz za kar štiri različne oblike bolezni. Vse imajo podobne simptome, vendar pa se v nekaterih podrobnostih med seboj razlikujejo.
Med najpogostejšimi oblikami demence je zagotovo Alzheimerjeva bolezen. Ta prizadene kar 60% vseh obolelih. Gre za obliko, kjer je glavni simptom upad miselnih sposobnosti. Alzheimerjeva bolezen se začne kazati kot pozabljivost, slabša zbranost, neorientiranost in slabša časovna orientacija. Kasneje pa lahko simptomi močno napredujejo in začnejo se kazati še drugi simptomi, kot je sposobnost mišljenja, sprememba v osebnosti ali celo vznemirjenost in halucinacije. V zadnjem stadiju pacienti potrebujejo stalno oskrbo.
Druga najpogostejša oblika demence je vaskularna demenca. Lahko se pojavi samostojno ali pa v kombinaciji z Alzheimerjevo boleznijo. Za to obliko trpi okoli 15-20% obolelih in pogosto se pojavi pri osebah, ki so imele več zaporednih možganskih kapi. Pogosti simptomi so slabše govorne sposobnosti, težave s spominom, pozornostjo in tudi sprememba osebnosti. Kasneje pacienti težje presojajo o pomembnih življenjskih situacijah. Kljub temu se bolj zavedajo svojega stanja, kot osebe z Alzheimerjevo boleznijo.
Demenca z Lewyjevimi telesci se z razliko od naštetih dveh oblik razlikuje po tem, da je v začetnem stanju izjemno podobna Parkinsonovi bolezni, za katero je značilna tresavica. Kasneje so za to bolezen značilni tudi vsi simptomi Alzheimerjeve bolezni. Dodatno so za demenco z Lewyjevmi telesni značilne nemirne noči in pogosti padci, pa tudi nihanje v razpoloženju. Zmeda lahko pride, ker je stanje pacienta en dan popolnoma normalno, drug dan pa se lahko pojavijo močni simptomi.
Zadnja oblika demence je frontotemporalna demenca. Za to obliko demence trpi najmanj, le okoli 5-7% vseh pacientov z demenco. Ta oblika se lahko pojavi že pri 40. letu starosti in načeloma prizadene mlajše od 65. leta. Značilne so predvsem spremembe v obnašanju, kot je izbruh jeze, agresivnost ali neprimerni komentarji, pa tudi opazno nihanje čustev in velike razlike v razpoloženju. Prizadet je tudi spomin in pojavijo se težave v govoru in iskanje besed. Čeprav se tak pacient zaveda povedanega, sam ne zmore tvoriti razumljivih stavkov. Kasneje lahko pride tudi do novih oblik obnašanja, kot je ploskanje, tleskanje s prsti ali cepetanje z nogami.
Razlogi za nastanek demence in kako si pomagati
Demenca nastane zaradi sprememb v možganih. Povzročijo jo različne bolezni, ki uničujejo možganske celice. Poleg napredujočih bolezni, ki pripomorejo k nastanku demence, pa na nastanek vplivajo tudi nekateri dejavniki tveganja, ki povečajo možnosti za demenco. Sem zagotovo spada starost, saj je pri starejši populaciji demenca veliko bolj prisotna. Dejavnik tveganja je tudi genetika, pa življenjski slog, povišan krvni pritisk, depresija in stres ter diabetes.
Kljub tem dejavnikom tveganja, lahko možnosti za nastanek demence zmanjšate oz. upočasnite. Zdrav življenjski slog je zagotovo prva stvar, ki ga lahko izboljšate in posledično tudi zdravstveno stanje, brez stresa. Dodatno boste svoje možgane trenirali z branjem, reševanjem križank in ostalimi miselnimi nalogami, kot je učenje tujega jezika ali učenje uporabe računalnika.
Možnosti zdravljenja demence
Kot omenjeno, je demenca bolezen, ki se je ne more pozdraviti. Največ lahko storite s čim hitrejšo diagnozo. Takrat so načeloma simptomi še blagi in napredek demence se lahko močno upočasni. Predvsem je pomemben posvet z zdravnikom in spremljanje napredka bolezni. Zdravniki lahko pacientu predpišejo različna zdravila, ki bodo pomagala pri simptomih.
Pacientu lahko pomagajo tudi različne oblike zdravljenja, kot je kognitivna rehabilitacija oz. terapija ali fizioterapija. Pri kognitivni rehabilitaciji gre za pogovore s terapevtom, ki pacientu pomaga doseči še delujoče dele možganov, da pomagajo delom možganov, ki več ne delujejo. To deluje tako, da pacient vsak dan opravlja določene naloge. Potem pa je tu še fizioterapija, ki pacientom pomaga predvsem pri mobilnosti, koordinaciji in ravnotežju. S starostjo so težave z gibanjem pogoste in njihovo izboljšanje vodi tudi do boljše samozavesti in vsesplošnega počutja pacienta.