V Sloveniji imamo precej pisano zbirko različnih belih vin, mednje pa sodi tudi okusna malvazija. Ta vinska trta, ima sicer precej dolgo zgodovino, izhaja namreč iz Peloponeza, njeno ime pa naj bi izviralo iz imena mesta Monemvasia v Grčiji. Tu gre za sorto vinske trte, ki daje vinu zlato rumeno barvo, po čemer je ta sorta tudi znana. Vino iz vinske trete malvazije uvrščamo med suho vino, znano pa je po svojem okusu s polno arome. Tovrstno vino se pogosto uporablja kot desertno vino. Poleg tega pa ga izjemno pogosto strežejo še z jedmi kot so ribe, školjke, perutnina in podobno. Okus malvazije namreč deluje komplementarno k okusu omenjenih jedi, zato ga boste srečali v kombinaciji z ribami, školjkami in tudi s perutnino. Pri naročanju tovrstnih jedi je torej priporočljivo, da se odločite za malvazijo, ki se dopolnjuje z okusi naštetih jedi.

Izvor vinske trte malvazija in njena dolga zgodovina
Ta vinska trta je poimenovana po mestu Monemvasia, to je mesto, ki se nahaja v Grčiji. Sama vinska torej izvira iz Peloponeza, od tam pa naj bi jo križarji prenesli na Apeninski polotok, kar je ozemlje naše današnje sosedne države Italije. Od tam pa je vinska trta malvazija svojo pot nadaljevala po celotnem jadranskem območje, razširila se je tudi po Sredozemlju, prenesli pa so jo celo na Kanarske otoke. Približno v 13. stoletju se je vinska trta malvazija začela pojavljati na območju Istre, kjer je tudi ostala še danes. V Sloveniji se ta sorta goji po koprskih gričih, na Krasu in tudi v širšem primorskem pasu. Natančneje to pomeni, da jo pri nas gojijo na Vipavskem in v Goriških brdih. Za istrsko malvazijo pa danes velja, da naj ne bi imela z drugimi malvazijami nič kaj skupnega. Malvazija je namreč ime, s katerimi opsujejo različne sorte vinske trte po svetu, istrska malvazija pa naj bi se od njih precej razlikovala. To sorto danes uvrščamo med udomačene lokalne sorte, zaradi njenega imena.

Katere so značilnosti belih vin, kamor sodi tudi malvazija
Pri nas v Sloveniji imamo pestro paleto vin, tudi belih. Zanimivo je, da pridelava belega vina zajema tako bele kot tudi rdeče grozde, čeprav gre za belo vino. V postopku pridelave namreč vinogradniki ločijo sok prej, preden se ta napoji z barvo, ki jo spustijo rdeči grozdi. Na ta način ostane le barva belih grozdov, ki je značilna za bela vina. Slednja delimo v štiri večje kategorije, ki se nanašajo na količino sladkorja v vinu in posledično sam okus vina. Tako poznamo suha (do 4 g sladkorja na liter), polsuha (do 12 g sladkorja na liter), polsladka (od 12 do 45 g sladkorja na liter) in sladka vina (nad 45 g sladkorja na liter). Malvazija sodi med suho vino, kar pomeni, da vsebuje do 4 grame sladkorja na liter vina. Količina sladkorja je torej nizka, okus pa je posledično manj sladek in malce bolj kisel. Natančneje gre pri suhih vinih, kamor uvrščamo tudi malvazijo, za vsebnost sladkorja do 4 grame na liter oziroma je vsebnost skupnih kislin večja od 2 g na liter in ne znaša več kot 9 g na liter.